Gozdarstvo in lovstvo

 

Izobraževalni PROGRAM s področja gozdarstva in lovstva

Študijski program z izidom inženir gozdarstva in lovstva je nastal v okviru projekta Biotehniška okolja – najbolj učeča se okolja.

Pri pripravi višješolskega programa smo prisluhnili potrebam uporabnikov in upoštevali mnenja in priporočila javnih ustanov, svetovalnih služb, izvajalcev ter društev s področja gozdarstva in lovstva. Ravno tako smo sledili smernicam razvoja višješolskih programov v tujini.

Program je zasnovan tako, da sledi trendom sodobnega časa. Gospodarjenje, urejanje, načrtovanje in izvajanje del v gozdarstvu in lovstvu so medsebojno celostno povezane, kar bo doprineslo k temeljito izobraženemu in praktično usposobljenemu diplomantu gozdarstva in lovstva.

Izbirnost je v programu zaobsežena v obsegu 20 kreditov in omogoča ustrezno prilagajanje usposobljenosti diplomantov glede na njegove interese in je usklajeno s potrebami trga dela.
cilji izobraževalnega programa

Temeljni cilji programa so:

  • izobraziti inženirje s strokovno teoretičnim in praktičnim uporabnim znanjem s področja gozdarstva in lovstva,
  • pridobiti generično specifične kompetence s področja gozdarstva in lovstva,
  • pridobiti in poglobiti teoretična in praktična znanja o gozdarstvu in lovstvu ter oblikovati celostni pogled  na razvoj gozdarstva in lovstva,
  • oblikovati odgovoren odnos do zagotavljanja kakovosti v gozdarsko lovski dejavnosti,
  • oblikovati samozavestne in odločne diplomante, ki bodo usposobljeni suvereno sprejemati poslovne odločitve in bodo uspešno reševali   strokovno problematiko.


Poklicno-specifične kompetence

  • Študentje pri študijo pridobijo naslednje poklicno-specifične kompetence:
  • izdelovanje in realiziranje gozdnogojitvenih načrtov, sodelovanje pri izdelavi gozdnogospodarskih načrtov za gospodarsko enoto, sečno-spravilnih načrtov in lovsko-gospodarskih načrta,
  • spremljanje razvoja populacij prosto živečih živali njihove usklajenosti z gozdnim biotopom, spremljanje in evidentiranje pojavljanja redkih živalskih in rastlinskih vrst in dajanje predlogov za njihovo varovanje – tudi zunaj gozda in v širšem gozdnem okolju,
  • nadziranje območij v povezavi v  zakonskimi in podzakonskimi akti  na področju lovstva in naravovarstva,
  • samostojno organiziranje, koordiniranje, upravljanje del v gozdarskih družbah, zasebni posesti,
  • zagotavljanje kakovosti proizvodnih procesov in proizvodov v gozdarstvu in lovstvu,
  • izvajanje gozdarsko lovskih nalog - postopkov v okviru javne gozdarske službe in lovskih organizacij,
  • uporabljanje računalniških orodja za načrtovanje delovnih postopkov in procesov ter obdelavo podatkov,
  • svetovanje vsem zainteresiranim subjektom na področju gozdarsko lovske dejavnosti.


Trajanje izobraževanja in ovrednotenje s kreditnimi točkami

Redno izobraževanje  traja dve leti in praviloma poteka v dopoldanskem času. Izredno izobraževanje (ob delu) traja dve leti in pol (vključno z diplomo). Predavanja za izredne študente so praviloma organizirana ob koncu tedna. Študijski program je ovrednoten s 120 kreditnimi točkami (KT) po sistemu ECTS.
Naziv poklicne izobrazbe, pridobljen po uspešno končanem izobraževanju, je  INŽENIR / INŽENIRKA GOZDARSTVA IN LOVSTVA.


IZVEDBA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA

Redno izobraževanje traja dve leti. Vsako študijsko leto obsega 34 tednov izobraževalnega dela; od je tega 24 tednov predavanj, seminarskih nalog in laboratorijskih vaj v šoli in 10 tednov praktičnega izobraževanja.

Izredno izobraževanje traja dve leti in pol. Izvajanje programa se organizacijsko prilagodi izrednim študentom.

Izvajanje praktičnega izobraževanja

Študentje se praktično izobražujejo v tistem podjetju / okolju, kjer se opravlja dejavnost v skladu s programom in ima za to ustrezno opremo in stroje.
Višja strokovna šola, skupaj z izvajalcem praktičnega usposabljanja, določi način izvedbe izobraževalnega programa. Študent se lahko praktično izobražuje v več podjetjih / okoljih.
Vsebinski in organizacijski vidik praktičnega izobraževanja usklajujeta predavatelj višje šole (organizator praktičnega izobraževanja) in mentor v podjetju / okolju. Predavatelj in mentor določata teme za seminarske naloge. Mentor spremlja napredovanje študentove praktične usposobljenosti in vsaj dvakrat letno pisno obvešča višjo šolo o njegovem napredovanju.
Ocenjevanje študentove uspešnosti pri praktičnem izobraževanju mora temeljiti na standardih praktičnega izobraževanja z zagotavljanjem samostojne uporabe strokovno-teoretičnega znanja pri praktičnem delu.


Prilagoditev izvajanja praktičnega izobraževanja izrednim študentom

Izrednim študentom, ki imajo vsaj dve leti delovnih izkušenj, se prizna pravica do skrajšanja oziroma oprostitve praktičnega izobraževanja. O ustreznosti delovnih izkušenj odloča študijska komisija na podlagi primerjave ocene opisa del, ki jih študent opravlja, njegovih avtoriziranih delovnih rezultatov in ciljev praktičnega izobraževanja, navedenih v katalogu.
Pogoji za napredovanje in dokončanje izobraževanja

V 2. letnik lahko napreduje študent/-ka, če je uspešno opravil/-a vse obveznosti modulov, predmetov, drugih sestavin in praktičnega izobraževanja (vključno z vajami, seminarskimi nalogami, projekti, izpiti...) prvega letnika v obsegu 45 KT; pri tem mora v celoti opraviti obveznosti iz vaj in praktičnega izobraževanja.

Študent/-ka lahko ponavlja letnik, če opravi študijske  obveznosti in praktično izobraževanje istega letnika v obsegu najmanj 20 kreditnih točk, pri tem mora v celoti opraviti obveznosti iz praktičnega izobraževanja.

Pogoji za dokončanje izobraževanja

Za dokončanje študijskega programa in pridobitev izobrazbe mora študent/-ka opraviti vse študijske obveznosti programa, in sicer:

1. Vse obvezne module / predmete v obsegu 95 kreditnih točk:

  • poslovanje  in ekonomika (15 KT),
  • komunikacija in informatika (12 KT),
  • trajnostni razvoj z izbranimi poglavji biologije (4 KT),
  • gojenje gozdov (24 KT),
  • pridobivanje lesa (27 KT) in
  • lovstvo (13 KT);


2. Naslednje izbirne module v obsegu 15 kreditnih točk:

  • človek in gozd (5 KT),
  • gozdna ekologija (5 KT),
  • urejanje gozdnate krajine (5 KT),
  • lesni proizvodi (5 KT),
  • lovsko načrtovanje (5 KT),
  • semenarstvo, drevesničarstvo in hortikulturne ureditve (5 KT),


3. Prostoizbirni predmet (5 KT)

4. Diplomsko delo (5 KT)

Diplomsko delo je sestavljeno iz diplomske naloge in zagovora le-te. Diplomska naloga je lahko izdelana tudi  kot projekt oziroma načrt določenega poslovnega postopka, ki se izvaja  v podjetju / okolju (s posnetkom, analizo in predlogi racionalizacij in izboljšav). Iz naloge mora biti razvidna študentova  sposobnost za povezovanje interdisciplinarnega znanja in povezovanje strokovno-teoretičnih predmetov s praktičnimi izkušnjami. Nalogo diplomant zagovarja pred komisijo, ki jo sestavljajo trije predavatelji Višje strokovne šole in mentor v podjetju / okolju.
Pogoji za prehajanje med programi

V 2. letnik se lahko vpiše študent/-ka, ki je končal/a 1. letnik  višješolskega  študijskega programa ali 1. letnik oz. višji letnik visokošolskega programa.

Z individualnim študijskim programom se študentu/-ki lahko določi opravljanje manjkajočih obveznosti (modulov, predmetov in praktičnega izobraževanja) 1. letnika. Teh obveznosti je lahko največ v obsegu 20 kreditnih točk. Če je teh obveznosti več, prehajanje med programi ni mogoče.

Goto Top